Zobni atelje, stomatološka protetika

Lokacija na mapi

Kategorije:

• Zobozdravstvo

Ključne besede:

• Zobni Atelje, 
• Zobozdravstvene storitve, 
• zobni atelje Maribor

Osnovni podatki

Zobni Atelje iz Maribora vam nudi strokovne storitve s področja stomatološke protetike, ter vse usluge s področja splošnega zobozdravstva in higienski kabinet.

 

Vrste fiksnih zobnih nadomestkov

Obnova zoba - vrste zobnih nadomestkov

Zob, ki ga želimo obnoviti zaradi kariesa ali obrabe oziroma spremeniti njegovo obliko, barvo lahko obnovimo oziroma spremenimo  na več načinov.

Prevleka je nadomestek zoba, ki prekrije preostali del zoba. Izdelamo jo tako, da preostanek zoba obrusimo po vsem obsegu in znižamo.

Lastnosti:

• ob upoštevanju pravil izvedbe je to siguren nadomestek zoba
• zob moramo močneje obrusiti

 

Vrste delnih snemnih protez

Delna proteza je nadomestek zob in mehkih tkiv ob delno ohranjenih zobeh na katere se pripne. Proteza je snemljiva in jo je potrebno redno vzdrževati.

Osnova proteze je lahko:

• akrilna - žačasne proteze ( standard ZZZS). Zaradi trdnosti mora biti proteza bolj debela in večja. Pripoj na zobe je lahko iz žične zapone( 1) ali jeklene zapone (2)
• vlita osnova iz jekla (stelit - wisil) nam omogoča tanjšanje in manjšanje veznih delov proteze (manjše in tanjše nebo, tanjši podjezični lok, ...).

 

Pripoj proteze na zobe je možen ne več načinov:

• žična zapona - najenostavnejši način pripoja, ki se uporablja večinoma pri začasnih protezah; zapone so vidne
• jeklena zapona (wisil - vlita osnova) - to je vstop v trajne proteze. Zapone so večinoma vidne, celoten pripoj je bolj tog.
• polzilo (attachment) - je način pripoja, ki ni viden
• konusi - način pripoja proteze s sistemom dveh prevlek, ki medsebojno konusno nalegata
• gredi - način pripoja med večimi preostalinmi zobmi

 

Laser v zobozdravstvu

Beseda LASER je kratica za: "Light Amplification of Stimulated Emission of Radiation" in predstavlja usmerjeno svetlobo točno določene valovne dolžine.

Laserjev je več vrst. Ločimo jih glede na valovno dolžino oddane svetlobe. V grobem jih lahko razdelimo na:

• mehke laserje, ki ne režejo tkiva, temveč delujejo biostimulativno. Stimulacija celjenja (regeneracija), protibolečinsko in relaksacijsko. Uporabljamo jih večinoma pri težavah s čeljustnimi sklepi (mišična bolečina), bolečinami po posegih (odstranitvi zob, endodontiji),
• diodne laserje, s katerimi je mogoče rezati mehka tkiva in sterilizirati površine. Uporabljamo za majhne korekcije dlesni in v kombinaciji s trdimi laserji za zdravljenje parodontalne bolezni.
• trde laserje s katerimi je možno delovati na trda tkiva (zob - sklenina in zobovina, kos).

 

Nasveti

• pravice pacientov in čakalne dobe,
• preprečujemo in zaznavamo,
• totalna proteza- omejitve in nasveti,
• vzdrževanje snemnih nadomestkov.

 

Vrste prevlek so:

• kovinska fasetirana prevleka - grizna ploskev je kovinska, lična ali ustnična ploskev je bela (fasetirni material podoben belim plombam) Lastnosti : je funkcionalno primerna, estetsko kompromisna rešitev. Neprimerna estetika je opazna predvsem na spodnjih zobeh, kjer se vidi kovinska grizna ploskev. Problematična je obstojnost faset, posebno pri ljudeh z zgodovino obrabe zob ali stiskanja zob.
• kovinsko keramična prevleka - v stiku s preostalim zobom je kovinska kapica, ki je prekrita z belim materialom (keramika). Lastnosti : je funkcionalna, estetska rešitev. Estetska slabost je zatemnitev dlesne. Prevleka se s časom ne spreminja. Obstaja možnost prekomerne obrabe nasprotnih zob. Zaradi odmika dlesni je s časom možno opaziti nenaraven, temen rob zoba.
• polnokeramične prevleke - zob je v celoti izdelan iz keramike / porcelana. Lastnosti : funkcionalna in estetska rešitev. Brušenje zoba je nekoliko obsežnejše.
• konusna prevleka se uporablja v povezavi s snemnimi nadomestki (tudi mostovi)

 

Dlesni

Parodontalna bolezen – bolezen obzobnih tkiv je najbolj razširjena kronično vnetna bolezen sodobnega človeka. O njej se je začelo govoriti in pisati v začetku prejšnjega stoletja. Vendar je bila še dolgo v ozadju, za problemi zobne gnilobe – kariesom. Številne epidemiološke študije, ki so bile opravljene v svetu in tudi pri nas  kažejo, da je parodontalna bolezen močno razširjena v vseh starostnih skupinah. Pri tem se stopnja parodontalne bolezni veča s starostjo. Po štiridesetem letu skoraj ni človeka, ki ne bi imel eno od oblik bolezni obzobnih tkiv. Glavni vzrok za izgubo zob do 15 leta je zobna gniloba, kasneje pa pride na prvo mesto parodontalna bolezen, seveda ob nepravilnem ali poznem začetku zdravljenja. Gingivitis, vnetje dlesni prizadene 90% ljudi, medtem ko napredovali parodontitis, globlje spremembe obzobnih tkiv, prizasene v Sloveniji 20-27% ljudi. Kljub veliki razširjenosti parodontalne bolezni ji posvečajo ljudje premalo pozornosti.Ljudi skrbi, če opazijo kri v urinu, blatu, medtem ko krvavenju pri umivanju zob ne posvečajo večje pozornosti.

V najzgodnejšem obdobju pubertete ali še prej se bolezen začne z vnetjem dlesni , ki se kaže z rdečino in oteklino dlesni, ki na dotik krvavi. Nezdravljena parodontana bolezen torej počasi in vztrajno napreduje v globlje ležeča obzobna tkiva – zobni cement, pozobnico in alveolarno kost. Ko je slednja že dovolj uničena na to postane običajno pozoren tudi pacient. Pojavijo se znaki kot so:

• majavost zob,
• gnojenje iz obzobnih žepov,
• bolečine ob žvečenju,
• občutljivost zobnih vratov in zadah.

 

V tem obdobju pacient običajno poišče pomoč. V tem stanju mu zobozdravnik včasih izpuliti že nekaj zob ali pa ga napoti k specialistu parodontologu, ki z zahtevnimi kirurškimi metodami poizkuša rešiti tiste zobe, okrog katerih še obstaja dovolj zdravega parodontalnega tkiva.

Glavni vzrok parodontalne bolezni oziroma začetnega vnetja so bakterije v zobnih oblogah, ki jih je približno 100 milijonov v 1mm³ plaka. Plak je mehka zobna obloga, ki nastaja na zobni površini kmalu po čiščenju zob. Predstavlja biofilm sestavljen iz bakterij, ki se s starostjo plaka veča. Najprej se tvori v medzobnih prostorih, največ ga je na zadnjih zobeh in jezičnih ploskvah spodnjih sekalcev. Tu najdemo tudi največ trdih zobnih oblog, zobnega kamna, ki je mineraliziran bakterijski plak ob izvodilih večjih žlez slinavk. Zobozdravnik zaradi tega mora s pregledom ugotoviti stopnjo ustne higiene, ter glede na ugotovitve ustrezno motivirati pacienta za čiščenje zob.

 

Estetske fasete - luske

Danes je vsakomur jasno, da so urejeni, lepi zobje nuja. Vloga zob nikoli ni bila omejena samo na prehranjevanje, temveč imajo pomembno vlogo pri komuniciranju. Pomagajo pri govoru, pri tem pa razkrivajo neizgovorjeno. Zunanji izgled sogovornika je nehote vodilo pri oblikovanju začetnih vtisov osebnosti. Tudi nasmeh, v pozitivno ali negativno smer.

Poti, kako to doseči, je več. Prva je gotovo skrb za ohranitev zobovja in ob zobnih tkiv z redno nego. Lastno in s strani strokovnjaka. Pri vseh nadaljnjih pristopih  naj bo vodilo to, da je večina nadomestkov v najboljšem primeru tako dobrih kot normalen naraven zob. Iz navedenega sledi, da se je smiselno odločati za minimalne posege, posebej če so nepovratne narave. Seveda to velja za konkretno stanje zobovja in zahteve pacienta.

 

Vir

Odpiralni čas

GMT

Odpiralni čas

Ponedeljek

07:30 - 17:30

Torek

07:30 - 13:30

Sreda

07:30 - 13:30

Četrtek

14:00 - 19:00

Petek

07:30 - 13:00

Sobota

01:00 -

Nedelja

01:00 -

Galerija

KOMENTARJI

Trenutno še ni komentarjev.